UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA Sandro Paolucci Ljubljana, 7. marec 2014 PREVAJANJE POIMENOVANJ SLOVENSKIH DRŽAVNIH ORGANOV V PRAVNIH BESEDILIH:

Slides:



Advertisements
Presentazioni simili
(FA) FA Va', pen- ro, sul -sie -l a -le do - SOL LASIb sa suipo -cli - i -- vi sui tera - a - a - …va', ti DO FA za - nolez -te -pide e licol -…ove o -
Advertisements

Projekt – Progetto iCON WP 6 PP07 Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje/Unione Regionale Economica Slovena – SDGZ (URES) SUPPORTO ALLE ESPERIENZE E SVILUPPO.
2 nd Intermediate Meeting WP 1.2 WP5 Marketing and promotion Bando pubblico n. 02/2009 : SALTWORKS – Valorizzazione delle saline tra Italia e Slovenia.
Umberto Saba GOAL.
Vita nova Lezione quinta.
Projekt - Progetto PP07 Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje/Unione Regionale Economica Slovena - SDGZ (URES) WP6 - SUPPORTO ALLE ESPERIENZE E SVILUPPO.
TENGO_UNA_SCUOLA_VECCHIA (Questa è una canzone triste… Molto triste...)... Sul motivo de “La camisa negra” Il testo avanza sincronizzato.
<<Amore è uno desio che ven da core>>
Projekt - Progetto iCON PP07 Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje/Unione Regionale Economica Slovena – SDGZ (URES) Ministero dell'Economia e delle Finanze.
Projekt - Progetto iCON PP12 Confartigianato Imprese FVG Združenje obrtnikov in podjetij FJK Ministero dell'Economia e delle Finanze.
MedkulturnI PROJEKT PROGETTO INterculturale TU SMO DOMA QUI SIAMO A CASA Collaborazione interculturale tra le scuole di lingua italiana.
COMITATO PRO LOCO UNPLI PADOVA PRESENTA IL PROGETTO HERITASTE - LE VIE DEI SAPERI E DEI SAPORI Predstavitev projekta HERITASTE – Poti okusov in doživetij.
Giornate di Economia Sociale Transfrontaliera Dnevi čezmejne socialne ekonomije Programma Italia- Slovenia Progetto standard SEA- Social Economy.
STOPNJEVANJE (GRADACIJA) PRIDEVNIKOV
Il lavoro e le opportunità per giovani e cooperative: i servizi e le progettualità di Confcooperative Progetto per una offerta integrata di servizi per.
I numeri cardinali da 0 a 20 0 = zero 1 = uno 2 = due 3 = tre 4 = quattro 5 = cinque 6 = sei 7 = sette 8 = otto 9 = nove 10 = dieci 11 = undici 12 = dodici.
Evento di chiusura Proposte oltre il TIP per lo sviluppo dell’area transfrontaliera di Gorizia e Šempeter-Vrtojba Zakjučni dogodek projekta Predlogi za.
I pronomi diretti oggetto. i pronomi personali diretti zamjenjuju imenicu Odgovaraju na pitanje: chi? che cosa? Oggi compro il giornale Oggi compro il.
SALUTI Salve! Ciao! Buongiorno! Buonasera! Buonanotte! ArrivederLa!
Interrogazioni a risposta immediata Introdotte negli anni 80, dapprima alla Camera poi al Senato sul modello del Parlamento britannico (Question time),
1848 Statuto del Regno 1948 Costituzione della Repubblica Art. 61 “Così il Senato, come la Camera dei Deputati, determina, per mezzo d’un suo Regolamento.
Vprašanje legitimnosti priznanja homeseksualne zveze
MAGISTRATURA Lezione 11.
MAGISTRATURA ORGANI GIUDIZIARI.
Diritto pubblico.
Le Fonti del diritto pubblico italiano
ITA-SLO HEALTH NETWORK MEETING 2
La soggettività giuridica (i soggetti)
La nostra costituzione PRINCIPI FONDAMENTALI (Art1coli 1-12)
PROCEDIMENTO DI FORMAZIONE DELLA LEGGE DELLO STATO
PRINCIPALI ASPETTI DELLA RIFORMA COSTITUZIONALE
Gli atti aventi forza di legge
LA REPUBBLICA PRESIDENZIALE E GLI STATI UNITI D’AMERICA
Forma di Stato e forma di governo in Italia
GLI ORGANI DELLO STATO NAZIONALI Presidente della Repubblica
Sistema di bilancio tedesco
La nostra costituzione PRINCIPI FONDAMENTALI (Articoli 1-12)
Le Fonti del diritto pubblico italiano
Beseda življenja April 2010.
PRILOŽNOSTI TURIZMA NA PODEŽELJU OPPORTUNITÀ NEL TURISMO IN CAMPAGNA
Ipotesi per la struttura politico-amministrativa dello stato miceneo
WP No.1 “Koordinacija in upravljanje projekta”
Ludwig van Beethoven Mateja Jelenc Arnšek Martin Marguč 8.b.
Kako programirati u jeziku C ?
a cura dei prof. Roberto Orsaria e Monica Secco
iCON WP št. 2 “Mreža institucij podpornega okolja”
Italijanski jezik 1 prof. Bojana Prodanović Đorđević 26.mart 2018
VULKANI Žan Plut 4.A.
CAMIS - USKLAJENE AKTIVNOSTI ZA UPRAVLJANJE REKE SOČE
2. Samo ću danas posvetiti posebnu brigu svom ponašanju
PRISPODOBA O DOBROM PASTIRU I IZGUBLJENOJ OVCI
Diritto costituzionale
Katolički misionar u Japanu molio je brevijar vozeći se u vlaku.
Riječ života Studeni 2009.
XXII. NEDJELJA KROZ GODINU B Mk 7,
Riječ života Siječanj 2010.
Diritto costituzionale
Elettronegatività degli Elementi
IL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA
Il Governo è l'organo costituzionale formato da:
R O B.
Il Governo Che cos’è il Governo La formazione del Governo
Il Presidente della Repubblica
Forma di Stato e forma di governo in Italia
LA COSTITUZIONE ITALIANA
Il Potere giurisdizionale: Magistratura e CSM
Alfabeto PAROLE BISILLABE.
PRISPODOBA O DOBROM PASTIRU I IZGUBLJENOJ OVCI
Le Fonti del diritto pubblico italiano
Transcript della presentazione:

UNIVERZA V LJUBLJANI - FILOZOFSKA FAKULTETA Sandro Paolucci Ljubljana, 7. marec 2014 PREVAJANJE POIMENOVANJ SLOVENSKIH DRŽAVNIH ORGANOV V PRAVNIH BESEDILIH: PRIMER PREVODA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE V ITALIJANŠČINO LA TRADUZIONE DELLE DENOMINAZIONI DEGLI ORGANI COSTITUZIONALI SLOVENI NEI TESTI GIURIDICI: LA TRADUZIONE DELLA COSTITUZIONE DELLA REPUBBLICA DI SLOVENIA IN ITALIANO

Izbira teme - že vrsto let se ukvarjam s prevajanjem pravnih besedil; - kot pravnik in prevajalec sem leta 2008 sodeloval pri strokovnem pregledu prevoda Ustave Republike Slovenije v italijanski jezik; - poleg tega sem ob vodenju številnih seminarjev za prevajalce in sodne tolmače pogosto naletel na konkretne probleme oz. vprašanja, in sicer kako prevajati poimenovanja državnih institucij in organov, še posebej kako prevajati termine glede na različne tipe pravnih besedil in njihovo funkcijo, ter kako doseči in zagotoviti določeno terminološko koherenco in poenotenje.

Izbira teme Vsa ta dejstva so me spodbudila k raziskovanju omenjene problematike Po temeljiti preučitvi na jezikoslovno-prevodoslovni ter primerjalnopravni ravni, ter na podlagi začetne kvantitativne raziskave, pa tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih pri prevajanju pravnih besedil, smo izoblikovali naslednjo hipotezo:

Hipoteza Pri prevajanju poimenovanj državnih organov se uporabljajo različne strategije, in sicer glede na tip besedila in z ozirom na njegovo funkcijo: a) prevajanje poimenovanj slovenskih državnih organov v normativnih pravnih besedilih – predvsem takih, kot je ustava – mora biti čim bolj formalno, kjer je mogoče, celo dobesedno. Taka prevodna strategija je potrebna predvsem zato, ker je pri prevajanju treba upoštevati voljo zakonodajalca, pa tudi zaradi terminološke koherence in poenotenja. Vse to namreč zagotavlja naslovnikom (predvsem tistim, ki morajo temeljne pravne norme spoštovati) večjo transparentnost, prepoznavnost in seveda tudi večjo pravno varnost; b) prevajanje poimenovanj v pravnih besedilih, ki niso zavezujoča in imajo pojasnjevalno-informativno funkcijo, mora biti čim bolj funkcionalno naravnano. Pri tem je treba upoštevati tip besedila ter njegovo specifično funkcijo, zato mora biti prevod čim dostopnejši oz. čim razumljivejši naslovniku ciljnega jezika in kulture.

Raziskava Empirična raziskava, s katero poskušamo ugotoviti, kako se v praksi prevajajo slovenska poimenovanja državnih organov v italijanščino Iz praktičnih razlogov smo izbrali tiste slovenske državne organe, ki jih je težje prevesti v italijanščino, in sicer: Državni zbor, Državni svet in Predsednik vlade.

Raziskava - Metodologija Ker se tiče metode, ki je bila uporabljena pri raziskavi, smo porazdelili pravna besedila glede na tip besedil in njihove funkcije v tri kategorije: normativna besedila (ustava, zakoni), obvezujoča za naslovnike; pojasnjevalna besedila (npr. pravni esej, predavanje, konferenca, sodni spisi), malo obvezujoča ali neobvezujoča, namenjena naslovnikom, ki poznajo to področje; informativna besedila (npr. članki s področja notranje in zunanje politike ali črne kronike v časopisih, revijah ter poljudno-znanstvena in oglaševalska besedila, povezana s pravnim področjem), neobvezujoča. Raziskava besedil: - normativna (npr. Ustava RS, E-uprava, EUR-lex) - pojasnjevalna (npr. EUROPARL, zbirke doktrin) - informativna (npr. La Repubblica, Il Piccolo, TV Koper)

Rezultati raziskave – Državni zbor Normativna besedila Državni zbor RS EUR-lex: 2012

Rezultati raziskave - Državni svet Normativna besedila Državni svet RS EUR-lex: 2012

Rezultati raziskave - Predsednik vlade Normativna besedila Predsednik vlade RS EUR-lex: 2012

Prve ugotovitve izhajajoče iz raziskave Normativna besedila: rezultati so zelo heterogeni, neskladni, nekoherentni, včasih celo napačni in se ne ujemajo z našo hipotezo Take prevodne tendence so seveda popolnoma neupravičene, saj ne temeljijo na nikakršnih teoretičnih izhodiščih. Predvsem pa kličejo po nujno reflektivnem pristopu k prevajanju normativnih besedil oz. postavitvi smernic, ki bi bile zavezujoče narave. Temu namenu služi tudi pričujoče delo, ki gradi tudi na teorijah priznanih prevodoslovcev Pojasnjevalna in informativna besedila: rezultati so dejansko v skladu z našo hipotezo

Ključne točke in argumenti, ki podprejo našo hipotezo Razlike med pravnimi sistemi Posebnosti pravnega jezika Problem ekvivalence Besedilna tipologija Funkcija prevoda

Razlike med pravnimi sistemi Vsak pravni sistem je izviren in se razlikuje od drugih. Tudi če dva sistema pripadata isti pravni družini, in je en sistem še posebno navdihnil drugega, je med njima veliko razlik (ki so prav izraz suverenosti vsake države). Te zahtevajo od prevajalca, da deluje tudi kot komparativist.

Posebnosti pravnega jezika Pravni jezik: formaliziran jezik, kompleksen (odvisno od pravnega sistema), kar povzroča dodatne težave prevajalcu. Vsak pravni red zahteva svoj pravni jezik. Ne obstaja le en pravni jezik v posameznem jeziku, saj vsak pravni red zahteva/ima svoj pravni jezik. Leksikalne posebnosti: nekatera ključna vprašanja: - sinonimi; - polisemija (močno prisotna); npr.: azione (I) / tožba, dejanje, delnica (SLO) Morfosintaktične posebnosti: (npr.: trpnik, brezosebna oblika, implicitne oblike, nominalizacija,) Besedilne posebnosti

Ekvivalenca Koncept ekvivalence je še zmeraj predmet razprave in sporov, vendar ostaja ključnega pomena pri prevajanju pravnega jezika. Lahko ugotovimo, da tako kot komparativisti, tudi pravni prevajalci nenehno iščejo termin oziroma koncept/pojem,ki je čim bolj ekvivalenten v ciljnem jeziku. Stopnje ekvivalence Šarčević (podobno de Groot): - near equivalence; - partial equivalence; - non equivalence. Ajani in Megale: - popolna ali skoraj popolna ekvivalenca; - delna ekvivalenca – funkcionalna ekvivalenca. Beaupré, Sager, Caponi, Garzone – govorijo o “legal equivalence”.

Tip ekvivalence – naš predlog Formalna in substancialna ekvivalenca; Instituciji ali organa imata formalno podobno poimenovanje (npr. kalk), ki imata tudi iste funkcije in pristojnosti v posamičnem pravnem sistemu es. Cour de cassation, Corte di cassazione; Bolj formalna kot substancialna ekvivalenca; Prevod poimenovanja institucij ali organov je ekvivalenten kar zadeva obliko, ni pa ekvivalenten ali je samo delno ekvivalenten glede na vsebino; es. Presidente della Repubblica, President de la Republique, Predsednik Republike; Substancialna ekvivalenca; Dve instituciji ali organa imata podobne pristojnosti in funkcije, vendar pa imata različni poimenovanji /nomen iuris (npr. se ju ne da prevesti dobesedno). es. cancelliere, sodni tajnik; legittimario, nujni dedič.

Besedilne tipologije Za našo študijo in raziskavo je bilo relevantno in ključnega pomena porazdeliti pravna besedila (Sabatini, Madsen, Šarčević ) v: a) normativna besedila, ki so za naslovnika obvezujoča (npr. zakoni, uredbe, odloki, pravilniki, mednarodne pogodbe itn.); b) pojasnjevalna besedila, ki so malo obvezujoča ali niso obvezujoča in imajo pojasnjevalno-argumentativno funkcijo. Namenjena so specifičnim in točno določenim naslovnikom (pravni eseji, znanstveni prispevki – npr. članki, doktorske disertacije, predavanja, konference, sodni spisi); c) informativna besedila, so neobvezujoča besedila (npr. članki s področja notranje in zunanje politike ali črne kronike v časopisju, revijah ali na spletu, ter poljudno-znanstvena in oglaševalska besedila, povezana s pravnim področjem).

Funkcija V naši študiji ima seveda ključno vlogo funkcija besedila (Vermeer, Reiss, Garzone) Na prehodu iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik se funkcija pogosto spreminja. Npr. Izhodiščno besedilo ima normativno funkcijo, medtem ko ima ciljno besedilo le informativno funkcijo. Ko se funkcija spreminja, se posledično spreminja tudi prevajalska strategija.

Ugotovitve Za prevod zlasti Državnega zbora in Predsednika vlade v normativnih besedilih so bile včasih uporabljene: - podomačitve oblike (NAPAČNE) - Camera dei Deputati, Presidente del Consiglio in pogosto - nevtralne (sterilne) oblike - Parlamento sloveno ali Primo ministro in Premier. Ta pristop je nekoherenten, zavajajoč, torej neupravičen. Če bi slovenski zakonodajalec želel, bi lahko zgoraj omenjena izraza poimenoval tudi kot parlament in prvi minister oz. premier. Ker pa se je avtonomno odločil za izraza Državni zbor in Predsednik vlade, menimo, da prevajalec nima ne svobode ne pooblastila, da bi izbral druge izraze; pooblastilo za kaj takega imata namreč izključno ustavodajalec oz. ljudstvo kot nosilec vrhovne državne oblasti.

Sklepne misli in napotki Zaradi zgoraj povedanega menimo, da se ta poimenovanja prevedejo formalno in predvsem koherentno in enotno, in sicer: - Camera di Stato kot Državni zbor; - Consiglio di Stato kot Državni svet - Presidente del Governo kot Predsednik vlade. Dobesedni prevod je v normativnih besedilih zato nujen; z izbiro potujitvene prevodne strategije upoštevamo pravno besedilo izhodiščnega jezika in s tem spoštujemo voljo zakonodajalca. Zagotovimo večjo transparentnost, prepoznavnost in seveda tudi večjo pravno varnost Poleg tega lahko na tak način predstavimo nekatere značilnosti drugih pravnih sistemov (npr. ravno institucij in njihovih poimenovanj).

Normativna besedila - Zaključki Rezultati raziskave o normativnih pravnih besedilih so pokazali tendenco operaterjev (prevajalcev, lektorjev) kot nezadovoljivo in neupravičeno. Menimo, da trendom in prevajalskim strategijam, ki se jih poslužujejo omenjeni prevajalci in ki jih je zaznala raziskava, ni vredno slediti in jih ne gre potrditi; nasprotno pa je potrjena naša hipoteza a), ki jo potrjujejo najboljši teoretiki in strokovnjaki na področju (Šarčević, de Groot, Cao, Nord, Madsen, Sacco, Garzone).

Pojasnjevalna besedila Rezultate raziskave in zaključki Pojasnjevalna-argomentativna besedila: rezultati raziskave dejansko potrdijo našo hipotezo. Nismo ugotovili podomačitve popolnoma zgrešenih/napačnih primerov kot npr. Camera dei Deputati ali Presidente del Consiglio, samo občasno pa je zaslediti splošen izraz, npr. Parlamento. Ker gre za besedila, ki pojasnijo, razlagajo obrazložijo koncept ali pojem (ker vsebinsko niso obvezujoča kot zakonodaja), lahko ta poimenovanja izražamo ali prevedemo na več različnih načinov. Npr.: poimenovanja Državni zbor, glede na funkcijo in specifični kontekst, lahko ostane Državni zbor ali ga prevedemo: Camera bassa, Assemblea legislativa, Organo legislativo, Assemblea Nazionale.

Informativna besedila Rezultati raziskave in zaključki Informativna besedila: rezultati raziskave dejansko potrdijo našo hipotezo. Včasih, predvsem v nekaterih besedilih na spletnih straneh, je zaslediti tudi kakšno neustrezno in v nekaterih primerih celo napačno oz. zavajajoče poimenovanje. Kot rečeno, glede na to, da so besedila splošno informativne narave teoretično namenjena celotni skupnosti – torej tudi naslovnikom, ki nimajo strokovnega znanja iz določenega področja, lahko poimenovanja državnih organov glede na kontekst, funkcijo in glede na specifično situacijo, prevajamo na veliko različnih načinov. Primer: če bi morali prevesti sledeči stavek za objavo v italijanskem časopisu “Včeraj Državni zbor RS sprejel nov zakon o dedovanju”, in bi želeli, da bi bila njegova vsebina čim bolj jasna in uporabna, bi predlagali sledečo rešitev: Ieri il Parlamento sloveno ha approvato la nuova legge sulle successioni.

Nadaljnji razvoj in uporaba Rezultati doktorske disertacije bi lahko spodbudili k podobnim raziskavam tudi v drugih pravnih jezikih in sistemih. Menimo, da bi pričujoča raziskava (čeprav smo obravnavali samo nekatere probleme in bi jo bilo zato v naslednjem koraku potrebno razširiti še na nekatere druge točke) lahko služila nadaljnjim interpretacijam, refleksijam in preučevanjem. Koristna in uporabna bi bila tudi na akademskem nivoju, in sicer pri poučevanju pravnega prevajanja. Navsezadnje pa bi bila lahko dobrodošla tudi na strokovnem področju, saj so v njej podane smernice, ki bi bile lahko koristne za prevajalce, sodne tolmače ter vse, ki se ukvarjajo s področjem primerjalnega prava.

Zahvala Za pomoč in nasvete se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Adi Gruntar Jermol in somentorju doc. dr. Alešu Novaku

Hvala za pozornost!