Beseda življenja April 2010
“Jaz sem vstajenje in življenje.” (Jn 11,25).
Jezus je izgovoril te besede, ko je umrl Lazar iz Betanije, ki ga je potem obudil četrti dan.
Lazar je imel dve sestri: mu je tekla naproti in mu rekla: Marto in Marijo. Kakor hitro je Marta izvedela, da prihaja Jezus, mu je tekla naproti in mu rekla: “Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl!”
Jezus ji je odgovoril: “Tvoj brat bo vstal Jezus ji je odgovoril: “Tvoj brat bo vstal.” Marta mu je odvrnila: “Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.” In Jezus je rekel: “Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl”.
“Jaz sem vstajenje in življenje.” (Jn 11,25).
Jezus hoče, da bi razumeli, kdo je on za človeka. On ima najdragocenejše, kar si lahko želimo: življenje, tisto življenje, ki ne umre.
In ker ima Jezus življenje, ga lahko daje. Če si bral Janezov evangelij, si našel, da je Jezus tudi rekel: “Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.” In ker ima Jezus življenje, ga lahko daje.
“Jaz sem vstajenje in življenje.” (Jn 11,25).
Tudi Marta veruje v vstajenje ob koncu časov: “Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.”
Toda Jezus ji s svojo čudovito trditvijo “jaz sem vstajenje in življenje” pojasni, da ji za upanje v vstajenje mrtvih ni treba čakati na prihodnost.
On je že sedaj, v sedanjosti, za vse verujoče tisto božje, neizrekljivo, večno življenje, ki ne bo nikoli umrlo.
Če je Jezus v njih, če je v tebi, ne boš umrl Če je Jezus v njih, če je v tebi, ne boš umrl. To življenje v verniku je enake narave kakor v vstalem Jezusu in je torej povsem drugačno od človeškega položaja, v katerem živi.
In to izredno življenje, ki je že tudi v tebi, se bo v polnosti razodelo poslednji dan, ko boš z vsem svojim bitjem deležen prihodnjega vstajenja.
“Jaz sem vstajenje in življenje” (Jn 11,25).
Gotovo Jezus s temi besedami ne zanika, da obstaja telesna smrt Gotovo Jezus s temi besedami ne zanika, da obstaja telesna smrt. Toda z njo ni povezana izguba pravega življenja. Smrt bo zate in za vse ostala enkratna in zelo močna izkušnja, ki se je morda bojiš. Toda ne bo pomenila več nesmisla bivanja, ne bo več absurd, življenjski polom, tvoj konec. Smrt zate ne bo več zares smrt.
“Jaz sem vstajenje in življenje.” (Jn 11,25).
In kdaj se je v tebi rodilo to življenje, ki ne umre? Pri krstu. Tam si, čeprav kot človek, ki mora umreti, prejel od Kristusa nesmrtno življenje. Pri krstu si namreč prejel Svetega Duha, njega, ki je obudil Jezusa.
In pogoj, da prejmeš ta zakrament, je tvoja vera, ki si jo izpovedal po svojih botrih. Jezus je namreč ob Lazarjevem obujenju, ko je govoril Marti, to jasno povedal: “Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre”. ”Veruješ v to?”
“Verovati” je tukaj nekaj zelo resnega, zelo pomembnega: ne pomeni samo sprejemati resnice, ki jih Jezus oznanja, ampak se jih z vsem bitjem okleniti.
Torej ni mogoče, da bi ne bil srečen: v tebi je življenje! Da bi imel to življenje, moraš torej izreči svoj “da” Kristusu. To pomeni okleniti se njegovih besed, njegovih zapovedi: živeti jih. Jezus je to potrdil: “Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.” In Jezusove nauke povzema ljubezen. Torej ni mogoče, da bi ne bil srečen: v tebi je življenje!
" Jaz sem vstajenje in življenje.“ (Jn 11,25).
V tem obdobju, ko se pripravljamo na praznovanje velike noči, si pomagajmo narediti ta preobrat k smrti našega jaza, ki ga je treba vedno obnavljati, da bi Kristus, Vstali, že zdaj živel v nas.
“Parola di Vita”, pubblicazione mensile del Movimento dei Focolari. " Jaz sem vstajenje in življenje.“ (Jn 11,25). “Parola di Vita”, pubblicazione mensile del Movimento dei Focolari. Testo di: Chiara Lubich, Pubblicata a marzo 1999. Grafica di Anna Lollo in collaborazione con don Placido D’Omina (Sicilia - Italia) Questo commento alla Parola di Vita è tradotto in 96 lingue e idiomi, e raggiunge vari milioni di persone in tutto il mondo tramite stampa, radio, TV e via internet - per informazioni www.focolare.org Questo PPS, in diverse lingue, è pubblicato su www.santuariosancalogero.org