ITALIJANSKA BAROČNA OPERA

Presentazione sul tema: "ITALIJANSKA BAROČNA OPERA"— Transcript della presentazione:

1 ITALIJANSKA BAROČNA OPERA
J. PERI C. MONTEVERDI Rimska šola Opera v Benetkah

2 OPERNI ZAČETKI - FIRENCE
VPLIVI: Liturgična drama in pesemske igre Šolska drama (zbori, pesmi) Drame s scensko glasbo Pastirske drame Madrigalne komedije Medigre k predstavam - intermezzi

3 FLORENTINSKA KAMERATA 1580/92
Akademski krog po antičnem vzoru Posnemanje učinkov antične glasbe Monodija – petje ob kitari/lutnji, instrumentih s tipkami G. CACCINI, Evridika, 1600 J. PERI – Dafne, 1598, Evridika, 1600 Stile recitativo, general bas Zbori – kot prekinitve recitativa

4 VSEBINE PRVE OPERE PASTORALNE DRAME – pastirske igre Grška mitologija
Močna čustva Čudeži Čarovnije Presenečenja (manierizem) Dramma per musica, opera ok. 1600

5 DRAMMA PER MUSICA PARTITA V DVEH SISTEMIH UVOD PROLOG VOKAL
INSTRUMENTAL (ČEMBALO, LUTNJE) UVOD FANFARE PROLOG RECITATIV, PREDSTAVITEV TEMATIKE (suhi recitativ)

6 CLAUDIO MONTEVERDI Vplivi: MADRIGAL – instrum. spremljava
Disonanca – nosilka dramatike Napetosti – približevanje KANTATI in OPERI BALETNI VLOŽKI (vpliv francoskega baleta) OPERE: ORFEJ 1607, ARIADNA – 1608 KRONANJE POPEJE

7 OPERA – VPLIV NA RAZVOJ OBLIK
SIMFONIJA UVERTURA ARIJA RECITATIV KANTATA PASIJON

8 CILJI MONTEVERDIJEVE OPERE
MITOLOŠKE ZGODBE IDEALIZIRANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA PRIKAZOVANJE ŽIVLJENJSKIH RESNIC ČLOVEŠKI OBČUTKI, AFEKTI Beseda vodi glasbo Melodija - nosilka duševnih stanj Inštrumentarij dobi izrazno vlogo

9 ZNAČILNOSTI SLOGA Stile recitativo – pripovedujoče, vodi v
Stile espressivo in Stile rappresentativo – uprizarjajoči Prikaz dejanj in čustev Svoboda disonance Raba tonalitet – delitev po značilnostih: g-mol-žalost, F- dur-veselje…

10 MONTEVERDIJEVA OPERA RECITATIVI ARIJE DUET MADRIGALNI SESTAVI
PLESNE TOČKE Temelji recitativni ariji, dvodelni ariji in ariji da capo

11 Monteverdijeva opera Orkestralni nastopi: UVERTURA RITORNELI
Kot KONTRASTI RECITATIVU VLOGA ORKESTRA Opisovanje prizorov, pozavne-smrt, regal-duše umrlih, orgle-Orfej, godala-spanje Uvertura – podzemlje….

12 Monteverdijeva harmonija
SVOBODNA RABA DISONANCE IN DINAMIKE SVOB. RABA ČETVEROZV. in PETEROZV. ZMANJŠANE SEPTIME ZVEČANE KVINTE MODULACIJE – efekti, Kronanje Popeje VZOR oblikovanja karakterja in strasti

13 OPERA V RIMU – 1. pol. 17. st. Iz Firenc v Rim, Benetke, Neapelj
NOVOSTI: recitativ z izrazitejšo MELODIČNO LINIJO UVERTURA, kasneje tip francoske in italij. Vpliv na Scarlatijevo in Lullyjevo uverturo BALET Stefano Landi, Luigi Rossi, A. Stradella

14 OPERA V RIMU NOVOSTI: humornost, KASTRATI Zametki OPERE COMIQUE
Recitativo secco (čb) Recitativo accompaniato (ork.) ZBORI, polifonija, personifikacija pojmov VPLIVI: duhovna opera, opera buffa, oratorij, Mozart in Rossini

15 OPERA V BENETKAH Monteverdi – 1613, kapelnik pri sv. Marku
Dela po naročilu, zgod. motivi, fantastika 1637 – prvo javno gledališče Opera , potreba nižjih slojev, komične figure Kopičenje scenskih efektov Zmanjšanje orkestra in zbora Orkester: godala, pihala, ukinitev zbora Solisti: dueti, terceti, kvarteti

16 OPERA - NAČIN ZABAVE Melodika BEL CANTA Razvija se ARIOZNOST
Recitativ – označuje osebe, generalbas SINFONIJE – operne predigre, akord. – hom. LIBRETO – GLASBA, dramatika Spremljavo določa kapelnik Francesco Cavalli, C. Monteverdi